Vsega po malem ali mešano na žaru:P

Uhhh...ja, polenila sem se z bloganjem ja...priznam. Ampak, tolk stvari se je zgodilo... Od tega da se je moj kolega poškodoval in bil v komi, pa so ga na srečo zakrpali in zdaj že veselo štanca naokoli, do koncerta ki smo ga imeli, pa mislila sem že da sem končno dobila prijatelja nazaj(skoraj sem ga izgubila zaradi babure s katero je bil skoraj eno leto!)...bla bla bla... In seveda - zgodil se je bložek!:)

Itak da sem mogla bit tam, sploh ker je vso stvar skupaj spravla Evie, poleg tega me je pa hudo matral firbec, kdo vse je za temi blogovskimi imeni. Tako sem se v petek popoldne odrekla treningu in se z vlakom odcijazila do Ljubljane, skupaj z zapoznelim rojstnodnevnim darilom za našo Ovchko. Seveda je imel presneti vlak kar 20min zamude, zato je le ta v Penasu čakala kar precej časa, preden sem se tam prikazala, kot prva, tudi jaz. Seveda se je bilo potem kar hitro treba odločit glede pijače, kar ni bilo preprosto zaradi res hude izbire cocktailov, ampak odločili sva se za jagodno margarito in - nisva zgrešili:). Za mano so potem počasi prikapljale še Bubbles, nato Glista, pa Bonny in Storyteller(mislim da je šlo po tem vrstnem redu:) ) In kot se je izkazalo so punce zakon:). Nasmejala sem se kot že dolgo ne, tudi na račun malce usekanega Irca, ki se je prislinil k naši mizi in ni kazal nikakršnega namena, da se bo kdaj odstranil. Tako je taboril pri nas kar nekaj časa, ko se je nenadoma prikazal še njegov kolega in se, glej ga zlomka, zasidral na koncu mize. In to kar brez stola! Sicer so pa ti irci itak malo za časom... Pa kok za vraga ne veš kaj je blog? Cel svet bloga, on pa z največjim navdušenjem malega otroka ves čas ponavlja besedo:'Bloggggg'. Mislim...hhhhh?:D Mah...ampak blo je zabavno, skoraj me je pobral od smejanja in kar je najbolj pomembno - njegova 'mommy and daddy' nas bosta gostila na naslednjem bložku, ki bo na irskem, kuhala nam bosta pa samo tradicionalno irsko hrano. Pardon...severno-irsko. Na žalost sem punce predčasno zapustila, ker ti vlaki trapasti ne vozijo tolk redno kot bi rada, v Ljubljani pa tudi nisem mogla ostat(čeprav mi je Evie prijazno ponudila prenočišče). Sem pa imela srečo, ker sem na vlaku našla prazen kupe, čeprav sem ga na koncu morala delit še z dvema - simpatičnim fantom(premladim zame da ne bo pomote, ampak bil je simpatičen za razliko od večine potnikov, na katere običajno nabašem ob takih urah na vlaku) in neko punco, ki je ob vstopu v kupe cela nesrečno-tečna izjavila:"Sam da sem ujela vlak, že itak je šlo dans vse narobe, da bi pa še vlak zamudila...". Mnja... z malo prigovarjanja bi verjetno izvedela njeno celotno zgodbo, ampak me v tistem momentu ni zanimala. Najinega sopotnika pa očitno tudi ne, ker me je kar malo s strahom pogledal in se potem zatopil v telefon. Jaz pa v knjigo, čeprav me je po nekaj straneh premagala dremavost in mislim da sem celo zaspala za nekaj postaj:).

Naslednji dan so se moji že zgodaj odpravili na trgatev, sestra na vaje in YAY!, Laurie je imela hišo samo zase. Pardon...delit sem jo morala še z mojim pasjim bumbarjem, pa še to samo predsobo, ker v hišo ne sme(potem pa danes vkorakam v dnevno sobo in ga zagledam na sredi tepiha, kako veselo maha z repom, ati in mami pa sedita na kavču...aaammmmm...tolk o tem da pes ne sme v hišo:) ). Tako sem malo premišljevala o tem, kaj bi oblekla zvečer za prijateljevo žurko za r.d., ko nenadoma dobim sms. Od tega prijatelja. Da naj ne zamerim ampak da bi večer raje preživel v družbi svojih najožjih kolegov...Da je želela prit tudi njegova bivša(s katero sta se razšla pred tremi dnevi, še isti dan pa me je poklical za pijačo ter mi nato skoraj ukazal,da moram prit na njegovo fešto), da pa bi bil raje sam. Nekaj v stilu da bi rad imel samo mir pred vsemi razen pred najožjim krogom prijateljev. Aaaaaam...ja. Kaj za vraga sem pa js? Cousin It? Ne gre mi za glupo žurko ampak...kako lahko to narediš!? Mislim, če jaz prav razumem prijateljstvo - vem stvari, ki jih ve le eden izmed njegovih kolegov, poslušam ga vedno ko ima probleme, z njim ostanem pokonci do jutra če je potrebno, samo zato da ga poskušam spravit v dobro voljo potem, ko ga je una gos spravila v slabo... Ni mi težko, vem da je tudi on zame tam ko ga potrebujem. Ampak zakaj se potem ne kvalificiram v tisti ozek krog kolegov? Is it cause I'm a girl? Cause I hate the bitch he used to date? Ne vem...vse je možno.
Kakorkoli že...seveda sem potrebovala nekaj časa preden sem odgovorila s precej hladnim sms-om, nato pa sem se vneto in z hudo ihto vrgla v pospravljanje kuhinje, zlaganje perila, brisanje prahu, pometanje dvorišča, sesanje ter seveda, ne smem pozabit, igranje z mojim pasjim lepotcem. Pri tem so sodelovale tudi sosedove kobile(dejansko govorim o konjih), ki so zvedavo kukale preko ograde ter si prislužile jabolka in suh kruh, ter naš mačkon, ki sem mu odstopila nekaj posebne, ki je služila kot 'podkupnina' za mojega bumbarja. V vsej tej vnemi pa nisem pozabila poklicat prijateljice, da gremo zvečer obvezno ven. In smo tudi šle. Najprej na koktejle nato pa plesat. In bilo je super. Ampak...razočaranje pa ni izginilo...

In tako čakam na razplet. Ne vem kako naj se obnašam ko se bova videla, kar zna bit kmalu. Prav tako mi pa ni jasno, kaj za vraga se dogaja v teh moških glavah!? Potem smo pa ženske zakomplicirane! Mrš... Tipi...