...

Tokrat skrbi mene. Skrbi me, ker ne vem kaj bodo pokazali rezultati. Skrbi, ker vem da ji je v tem trenutku še huje kot meni, saj se neznosno boji tega neprijetnega pregleda. Ni fer, življenje ni fer!! Po vsem kar je prestala ni fer da se ji sedaj dogaja še vse to! Še vedno upam, verjamem da bo vse vredu ampak... A je narobe če me skrbi? Me skrbi neupravičeno? Od razpleta današnjega dne je odvisen ostanek njenega življenja... in tudi mojega. Danes se lahko vse obrne na glavo... Tisti, ki bi jo videl danes bo teško verjel, kako nasmejana in polna energije je običajno. Strah jo je popolnoma ohromil. Nočem da se ji to dogaja!! Nočem... In nimam sposobnosti da bi na kratko napisala vse, o čem v tem trenutku premišljujem. Misli mi dobesedno švigajo sem in tja, od spominov do želj. Najini dolgi pogovori, ko pozabiva celo na kosilo... Nedeljska jutra ob kavi, v pižami... Smeh, veliko smeha in tistih simpatično žleth izjav... Upam da bo vse vredu!! Mora bit! Če ne bo, ne vem... Ne znam si predstavljat... Vsako opravilo, ki se ga lotiva skupaj, postane zabavno, čeprav je v osnovi dolgočasno. Njen parfum...Zdi se mi, da vedno diši enako, pa čeprav je zamenjala parfum. To je najlepši vonj na svetu in me spremlja že 23 let... Od trenutka ko sem se rodila. Od trenutka ko me je rodila. Moja mami je najbolj zakon bitje na tem svetu! In tega se ne da opisat...Ne da, vsaj ne v tem trenutku... Bojim se, tolk se bojim da si je to teško predstavljat. Samo to vem, da mora bit vredu. MORA!!! Enostavno mora... Ker sicer mi bo počlo srce...