...ki je baje lahko smrtno nevaren za stare ljudi. Zato pa še dobro da jih imam samo nekaj čez dvajset, hehe. Je pa dolgčas tudi razlog da sem se končno spravila k pisanju bloga. V bistvu sem že nekaj časa razmišljala o tem, se celo prijavila in nič napisala... In potem šla na kavo z dolgo izgubljeno prijateljico, nekaj časa brala njen blog in... Jah, danes mi je pa tako zelo dolgčas da sem se končno lotila pisanja. Tako da se že vnaprej opravičujem tistim, ki ste slučajno zašli na moj blog, če bom danes preveč nakladala,hihi.
Še bolj kot dolgčas pa me nervira to, da me tako zelo znervira ko zbolim. Ampak glede na mojo hiperaktivno fedrasto naravo je to razumljivo. Ni večje kazni kot če moram ležat v postelji (pa čeprav je trenutno oblečena v mojo priljubljeno modro posteljnino z zvezdicami in je nad njo bela mreža za lovljenje komarjev, da vsa stvar močno spominja na kakšno zgodbico iz Tisoč in ene noči), buljit v znak ZALIJ ROŽE ki sem ga napopala na žaluzije in se nanaša na moje uboge balkonske rože, ki so kljub temu bolj redko zalite, štet grče v ladijskem podu na stropu in pit enormne količine čaja, soka ali vode. Sploh pa če sem še dva dni cela fedrasta s preveč energije(in zaradi vročine našopana z lekadolom) skakala na odru in nato še pod odrom. Sucks...
In tako zdaj sanjarim o tem, kako super bo ko me bo prenehala bolet glava in stiskam pesti da se bo to zgodilo že danes zvečer. Poleg tega me drug teden, poleg nekaj težav okoli prijave na izpit, ki je še edino kar me ločuje od vpisa v višji letnik, čakajo trije dnevi morja, zabave in sončka, česar seveda nikakor ne smem zamudit. Sploh pa ne ker je poletje že itak v zadnjih vzdihljajih in bo kmalu jesen.
Torej, led je prebit, naslednji blog bo pa tudi že bolj zanimiv, obljubim:). Zdaj pa nazaj k pitju čajčka...
