četrtek, 8. november 2012

I'll be here all week...

Pred kratkim me je konkretno razkurilo blont ženšče, ki se je skoraj zadavilo na lastni slini po tem, ko je ugotovilo, da naš band nosi angleško ime. Huje od tega je bilo le, da so tudi naša besedila v angleškem jeziku (in ja Žiga, priznam, še vedno razmišljam o tem in še vedno mi gre na jetra... :P). "A vam je ful uspel v tujini?" definitivno ni vprašanje, ki bi ga izrečenega na tako piker in otročje sarkastičen način pričakovala od odrasle osebe na delovnem mestu. Babnica je izgledala kot da bo zdaj zdaj planila name ter mi spustila pridigo o tem, kako čudovita je slovenščina, kako se je očitno sramujemo ter jo zapostavljamo ter kako smo mi razlog, da bo kmalu tudi izumrla. Ker se imam za precej zrelo osebo sem očitno provokacijo požrla brez sarkazma, mi pa kljub vsemu ni dala miru.

Že celo življenje poslušam kako je glasba umetnost, kako je to način izražanja in bla bla bla... Besede ki večini ki jih izgovarjajo pomenijo točno in samo to - besede. Jaz jih jemljem zelo resno. To je MOJ način izražanja, je tisto kar mi pomaga prebrodit najhujše trenutke in moj soundtrack v najbolj srečnih trenutkih. Vprašanja okoli angleščine in podobno sranje mi gredo zato rahlo na jetra.

Razlog, da pišem v angleščini je resnično zelo preprost - v tem jeziku se najlažje izražam.

 Obožujem slovenski jezik, sem ponosna nanj in vedno mi je v neko malo zadovoljstvo, ko slišim tujce
kako si v ponesrečenih poskusih izgovarjanja naših besed, lomijo jezik. Prav ponosno jim razlagam o dvojini in sklanjatvah ter se sama pri sebi nasmiham, ko z velikimi očmi ugotavljajo, da je to res zelo težek jezik. A bejž no bejž! In čeprav obožujem pisanje takih in drugačnih zapiskov v slovenščini mi v glasbi to nikakor ne gre. Slovenščina je v zvrsti, v kateri se najbolj najdem, hitro okorna in trda, ne teče kot bi želela in zveni trapasto.

Če bi v gimnaziji imela malce več potrpljenja in bi se lotila francoščine z enako vnemo kot se lotim polnega kozarca Nutelle, bi morda pisala v tem, še bolj zvenečem in včasih premehkem jeziku. Mogoče bi pela šansone in nihče me ne bi vprašal zakaj sem se odločila, da zanemarim slovenščino. Ker valda, francoščina je pa sofisticiran jezik, ki ga govorijo poleg native speakerjev še diplomati, nekateri pravniki, ekstravagantni umetniki (mogoče bi sem lahko vtaknila tudi profesorje tega jezika) ter otroci pomembnežev, ki si želijo na vsak način gradit kariero v Bruslju. 

BLAAAAH.

Poleg vsega tega mi v glavi odzvanja nekaj kar vsi tako strašansko radi ponavljajo, pa redko kdo dejansko tako tudi misli. GLASBA JE UNIVERZALEN JEZIK. Torej, če je univerzalen jezik je vseeno v katerem jeziku je izvajana, je res? Je.



NE PA NI!

Če bi bilo temu tako se ne bi vsi možni in ne možni glasbeni uredniki z vsemi štirimi otepali slovenskih izvajalcev,ki pojejo v angleškem jeziku. Zanimivo seveda, da jim hkrati ni problem vrteti kupa neumne angleške/ameriške glasbe (ena takih cvetk je definitivno - "blow my whistle baby," ali nekaj podobnega. Jap, definitivno govori o glasbeniku, ki želi da njegova izbranka poskusi igrati na njegovo piščal...jap... in jaz sem Kekec...) , da o glasbi naših južnih sosedov niti ne začnem.

Zakaj nastane problem vedno kadar želimo pokukati preko meje te prečudovito zmedene zelene kure? Zakaj je uporaba tujega, predvsem angleškega jezika pogosto tretirana kot nespoštovanje materinega? Če smo že pri tem - blont ženšče, ki me je napadlo, je kot najljubše izvajalce navedlo nekaj južnih bratov ter angleško pojočo skupino. Zanimivo... In če smo že pri tem - njena naravna barva sigurno ni blont, če pa že, definitivno ni takšnega odtenka kot ji je sijal z glave.

Zakaj se barva? Zakaj se liči? Zakaj ne sprejema svoje naravne lepote, ki ji jo je podarila mati narava in jo je podedovala malce od očeta in malce od mame...? Zakaj ne pride v službo v trenerki, čeprav je bolj udobna kot mini krilo?

KER LAHKO.

Brez nepotrebnega pregovarjanja, ugovarjanja, vprašanj, __________(vstavi po želji)_________ ... Pač zato ker lahko. Ker imamo danes možnost, da se izražamo skozi oblačila, makeup, barvo las, glasbo, razne medije... Ali pa jezik. Katerikoli. Pa to ne pomeni, da cele dneve govorim samo angleško.

In če smo že pri tem - FUL niti slučajno ni slovenska beseda.

Bjonda - smrdiš. Pa amen.

Ni komentarjev: